Strateški dokumenti Evropske unije

Skupna ribiška politika 2014-2020

Skupna ribiška politika je sveženj pravil za urejanje evropskih ribiških flot in ohranjanje ribjih staležev. EU želi z ribiško politiko zagotoviti upravljanje skupnega vira ter vsem evropskim ribiškim flotam omogočiti enak dostop do voda in ribolovnih območij EU, ribičem pa zagotoviti pošteno konkurenco. Staleži rib se sicer lahko obnovijo, vendar so omejeni. Nekateri staleži so prelovljeni. Države članice EU so zato sprejele ukrepe za razvoj trajnostne evropske ribiške industrije, ki dolgoročno ne bi ogrožala velikosti in produktivnosti ribje populacije. Skupna ribiška politika je bila uvedena v 70. letih prejšnjega stoletja in je bila od takrat večkrat posodobljena, nazadnje 1. januarja 2014.

Skupna ribiška politika si prizadeva za okoljsko, gospodarsko in socialno trajnostno ribištvo in ribogojstvo, državljanom EU pa želi zagotoviti zdravo ponudbo hrane. Spodbuja tudi dinamičen razvoj ribiške industrije in ribiškim skupnostim zagotavlja dostojen življenjski standard. Čeprav vemo, kako pomemben je čim večji ulov, ga moramo omejiti. Zagotoviti moramo, da ribolovne prakse ne bodo ovirale ustreznega razmnoževanja ribje populacije. V skladu z veljavnimi pravili je treba med letoma 2015 in 2020 določiti takšne omejitve ulova, ki bodo trajnostne in ki bodo dolgoročno omogočale ohranitev ribjih staležev. Vpliva ribolova na občutljivo morsko okolje zaenkrat še ne razumemo povsem. Prav zaradi tega je EU v okviru skupne ribiške politike oblikovala previden pristop, ki priznava vplive človeških dejavnosti na vse vidike morskega ekosistema. Prizadeva si za razvoj ribolovne flote, ki bi uporabljala selektivnejše ribolovne metode, in postopno odpravo zavržkov neželenega ulova. Prenovljen je tudi način upravljanja skupne ribiške politike, saj imajo zdaj države EU več pristojnosti na nacionalni in regionalni ravni.

Najpomembnejša področja skupne ribiške politike:

Skupna ribiška politika zajema tudi pravila o ribogojstvu in vključevanju deležnikov.

Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (CLLD)

Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (CLLD) je posebno orodje na podregionalni ravni, ki dopolnjuje druge razvojne podpore na lokalni ravni. Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, lahko mobilizira in vključi lokalne skupnosti in organizacije, da prispevajo k doseganju ciljev Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast s spodbujanjem teritorialne kohezije in doseganja določenih ciljev politike. Temelji na pristopu LEADER in zajema vse sklade, ki so zajeti v skupnem strateškem okvirju (Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo ter Kohezijski sklad) v programskem obdobju 2014–2020.